Predsednik opozicijske krščanskodemokratske unije (CDU) Friedrich Merz je v pismu, naslovljenem na poslance koalicije in lastne stranke, izrazil globoko zaskrbljenost nad stanjem nemškega gospodarstva. Merz je izpostavil predvsem previsoke stroške dela v Nemčiji, ki po njegovem mnenju zavirajo gospodarsko rast in zmanjšujejo konkurenčnost države. Na njegove predloge se je odzval vodja poslancev socialdemokratov (SPD) Matthias Miersch, ki je opozoril, da mora biti fokus politike tudi na socialnih vprašanjih. Miersch je v odzivu na Merzove poglede poudaril, da spodbujanje gospodarske rasti ne sme potekati na račun socialne države. Po njegovih besedah je prav socialna varnost tisti temelj, ki omogoča stabilno rast in blaginjo. Razprava med vodilnima strankama nakazuje na poglabljanje razlik v pogledih na reševanje gospodarske krize, s katero se spopada največje evropsko gospodarstvo, hkrati pa odpira vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške socialne in ekonomske politike.

Maloprodajna podjetja so v drugem četrtletju zabeležila več kot podvojena opozorila o dobičku, saj so se industrija in podjetja spopadala z naraščajočimi stroški dela in upadom povpraševanja potrošnikov. Potrošniki so namreč zmanjšali porabo, kar je dodatno prispevalo k pritiskom na visoki ulici.

Povprečna bruto letna plača na zaposlenega v Španiji je leta 2024 dosegla 27.558,68 evra, kar predstavlja 3,8-odstotno povečanje glede na predhodno leto in najvišjo vrednost od leta 2008. Tudi na Balearskih otokih je bruto letna plača v letu 2024 znašala 27.046,36 evra, so pokazali podatki Letne raziskave o stroških dela (EACL), ki jo je objavil Nacionalni inštitut za statistiko (INE).

Avstrijska vlada je sprejela spremembe na področju obdavčitve, po katerih se s prvim januarjem zvišujejo davčne olajšave za prevoz na delo, namenjene zaposlenim na krajših razdaljah. Po novih pravilih bodo zaposleni, ki se na delovno mesto vozijo na krajših relacijah, deležni večjih davčnih ugodnosti v okviru sistema t.i. Pendlerpauschale. Vendar pa bodo te ugodnosti v praksi koristile le tistim davkoplačevalcem, katerih letni stroški v zvezi z delom že sedaj presegajo pavšalni znesek za stroške iz dela (Werbungskosten). Ukrep je usmerjen v zmanjšanje finančne obremenitve delavcev, ki se dnevno vozijo na delo, vendar je uveljavljanje teh olajšav neposredno vezano na celotno strukturo stroškov, ki jih zaposleni uveljavljajo v svoji davčni napovedi. To pomeni, da posamezniki z nizkimi dodatnimi stroški ne bodo nujno občutili neposrednega zvišanja neto prihodkov, razen če njihovi skupni stroški presegajo zakonsko določene meje.

Manj kot dve tretjini srednjih podjetij namerava vlagati v svojo dejavnost, kar je najnižja raven od leta 2009. Na slabšo voljo vplivajo birokracija, stroški dela in pomanjkanje strokovne delovne sile.

Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham) je izrazila zaskrbljenost glede napovedanih sprememb davčne politike. Opozarjajo, da bi te spremembe, čeprav naj bi spodbujale konkurenčnost in zmanjševale stroške dela, lahko imele nasprotni učinek. Po mnenju AmCham namreč povečujejo negotovost in zmanjšujejo zaupanje v gospodarsko okolje.

V letu 2026 bodo stopile v veljavo nekatere spremembe na področju osebnih in poslovnih davkov, vendar bo njihov skupni vpliv na posameznike razmeroma majhen. Ena izmed ključnih novosti, ki jo uvaja davčna uprava, je povišanje zneska davčne olajšave za prevožene kilometre pri uporabi lastnega vozila v službene namene. To bo omogočilo zaposlenim, ki avtomobile uporabljajo za delo, večje povračilo stroškov pri letni odmeri dohodnine. Poleg sprememb pri prevoznih stroških napovedujejo tudi uvedbo novih ukrepov za osebne asistente in pomočnike na domu, kar naj bi olajšalo finančni položaj v tem sektorju. Medtem ko se nekateri obstoječi davčni mehanizmi opuščajo, se drugi prilagajajo novim gospodarskim razmeram. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za načrtno prilagoditev, ki pa ne bo bistveno spremenila splošne davčne obremenitve večine prebivalstva.

Študija nemškega Inštituta nemškega gospodarstva (IW) kaže, da so stroški dela v nemški industriji višji kot v drugih industrijskih državah, vključno z Avstrijo. To je predvsem posledica nenehnega naraščanja stroškov dela. Ekonomisti opozarjajo, da Nemčiji brez reform socialnega sistema grozi deindustrializacija. Nemška industrija je po tej študiji 22 odstotkov dražja od povprečja držav, ki so bile vključene v raziskavo, čeprav ima visoko produktivnost.

Stroški dela na uro v Španiji so se v drugem četrtletju leta 2025 povečali za 5,4 % v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta, kar predstavlja 16. zaporedno četrtletje rasti. Podatki, ki jih je objavil Inštitut za statistiko (INE), kažejo, da je ta rast za 3,5 odstotne točke višja od rasti v prejšnjem četrtletju in najvišja od tretjega četrtletja 2024.

V ZDA je bilo ugotovljeno, da se osamljenost povečuje, pri čemer polovica odraslih poroča o njej. V Združenem kraljestvu pa se zaradi t.i. 'trojnega zaklepa' (triple lock) državne pokojnine povečujejo težave pri financiranju pokojninskega sistema, kar ugotavljajo analitiki in podatki Ministrstva za delo in pokojnine (DWP).